Domovina belega pinota je francoska pokrajina Alzacija. Je zelo stara sorta, baje ga je pil že Karel Velki. Tako beli pinot, kot sivi pinot dejansko ni ločena sorta pinota, gre za starodavni klon, ki temelji na mutaciji barve modrega pinota. Skozi čas pa je razvil svoje značilne arome. Je dokaj razširjena sorta po Evropi, iz katere se lahko pridelajo vsi tipi vin.

Trgatev je zgodnejša, saj je trta zelo podobna ranemu chardonnayu. Obere se ročno, grozdi se specljajo, nato se nežno stisne. Moštu se dodajo selekcionirane kvasovke za boljši potek fermentacije. Ta poteka pri 18°C. Pazi se čez celo fermentacijo, da poteka vse pravilno z neprestanim pokušanjem in merjenjem sladkorja. Po fermentaciji ga pustimo, da odleži na finih drožeh, kje se še naredi biološki razkis. Ta vino lepo zaokroži v harmoničnost in skupaj s sadnostjo postane čudovito vino. Dozori v lesu nato gre v steklenico in je takoj primeren za uživanje. Lahko se stara, vendar ne predolgo.

Beli pinot se odlično pije samostojno, vendar bi ga kombiniral tudi z ribjimi specijalitetami in morskimi sadeži, k lahkim mesnim jedem in raznim omakam, ter solatam. Poda se raznim žlahtnim sirom in suhim mesninam. Pil bi ga tudi k sladicam z limono ali pomarančo. Postrežemo pri temperaturi 5-8°C.